Omrežje

Ogrevana stanovanja in priključeni industrijski, poslovni in javni objekti

 

 

Toplovodno omrežje v Mariboru (klikni za povečavo)

 

 

Iz zgodovine

Razvoj daljinske oskrbe s toploto in pripravo tople sanitarne vode je na začetku sledil predvsem graditvi novih stanovanjskih naselij na desnem bregu Drave, ki so bila po energetskih zasnovah predvidena za tovrstno oskrbo s toploto. Tako so bili na daljinsko ogrevanje priključeni vsi novozgrajeni stanovanjski objekti v naseljih S 23, Nova vas I, Nova vas II, Borova vas in Studenci I.

 

Vzporedno so se na sistem priključevale tudi večje kotlovnice, ki so oskrbovale stanovanja v naselju Jugomont in na severni veji (to je od Energetike Maribor do reke Drave). Zadnje čase, ko so novogradnje zastale, se na daljinsko ogrevanje priključujejo predvsem starejši stanovanjski bloki, ki niso imeli centralnega ogrevanja, pa tudi mnogo trgovskih in nekaj industrijskih objektov (Mercator d.d., Merkur d.d., Tuš center, Qlandia, Europark, Bauhaus, Elektro remont itn.), šol in vrtcev, bank, poslovnih objektov in poslovnih prostorov.

 

Leta 2003 se v sklopu daljinskega ogrevanje Energetike Maribor pojavlja ogrevanje na levem bregu Drave (pripojitev kotlovnice Pristan k osnovnim sredstvom Energetike Maribor), kjer je priključenih nekaj javnih objektov in stanovanjskih zgradb (kopališče Pristan, tehniške fakultete, Dravske terase, Ribiška ulica 2–6, študentski domovi).

 

Leta 2003 je bila zgrajena tudi kogeneracijska naprava za sočasno proizvodnjo toplote in elektrike. Priključna moč električnega dela naprave je 3,030 MW.

 

Vročevodno omrežje

Energetika Maribor je edini organiziran pristop k toplifikaciji mesta Maribor.

 

Za prenos toplote od energetskega vira do odjemalčevih naprav – toplotne postaje je treba zgraditi cevovode, po katerih se pretaka vroča voda. V Mariboru je do zdaj zgrajeno vročevodno omrežje v skupni dolžini 34 066 metrov.

 

Večina omrežja je bila včasih zgrajena v zemlji v betonskih kinetah, zadnje čase pa se uporablja predvsem sistem neposrednega polaganja predizoliranih cevovodov v zemljo. Tak način je v svetu splošno uveljavljen in cenejši od klasičnega s kineto.

 

Parovodno omrežje je bilo dolgo 471 metrov zaradi priključitve edinega odjemalca tehnološke pare – pivovarne Tara d.o.o., ki je bila leta 2003 likvidirana, zato je bilo ukinjeno tudi parovodno omrežje.

 

 

https://m.energetika-mb.si

 

Navodila Mobilna energetika (1.1 MB)

© Energetika Maribor 2016