Maribor praznuje 141 let od prižiga prve žarnice in napredek v elektrifikaciji

Danes ob 11. uri je Mestna občina Maribor na Grajskem trgu počastila 141. obletnico prižiga prve žarnice v Mariboru, ki je zasvetila 4. aprila 1883. Ta pomembna prelomnica v zgodovini mesta ne simbolizira samo začetka elektrifikacije v Mariboru, temveč je tudi odsev zavezanosti mesta k napredku in inovacijam. Govorci na današnjem dogodku, župan MO Maribor Aleksander Saša Arsenovič, direktor podjetja Energetika Maribor Jože Hebar in direktor podjetja Marprom Ranko Šmigoc, so soglasno izpostavili pomembnost elektrifikacije in trajnostnega razvoja.

Prižig prve žarnice v Mariboru in tem delu Evrope nasploh leta 1883 je predstavljal prelomni dogodek, ki je pomenil začetek elektrifikacije mesta in postavil temelje za razvoj proizvodnje, distribucije in rabe električne energije v Mariboru.

Pred 141 leti, 4. 4. 1883, je Marburger Zeitung poročal, da je pred dnevi v Mariboru zasvetilo šestintrideset Edisonovih žarnic z žarilno nitko. Krivec za to je bil mariborski podjetnik in veleposestnik Carl Sherbaum (Karl Šerpam ali Karl Šerpaum), ki je takrat svojemu parnemu mlinu (Carl Sherbaum und Söhne – Marburger Dampfmühle) dodal Siemensov dinamo in z njim ob mletju soproizvajal še el. energijo ter tako osvetlil (med drugim) s 36 žarnicami Grajski trg.
Podobno je dan kasneje izšla notica glede električne svečave v Slovenskem gospodarju 5. 4. 1883.
Vrsto pomembnih projektov in načrtov, povezanih z električno energijo, ima tudi Energetika Maribor.

Soproizvodnja:
– predstavlja v Energetiki Maribor že več kot dve desetletji inovativen in učinkovit način soproizvodnje tako toplote kot električne energije. Slednje je za do 18 MW na pragu – v preteklem letu pa smo proizvedli 78 GWh električne energije.
– Žal nas pretekli dogodki in referenčna cena el. energije po uredbi silijo v ugašanje kogeneracij. Obratovalna podpora namreč znaša praktično nič. Druge države, kot zlasti Nemčija, ki prehajajo z jedrske energije na premog in s premoga na plin, so prepoznale, da bo treba subvencionirati načrtovanje, gradnjo in obratovanje (tako v stanju pripravljenosti kot obratovanja) plinskih elektrarn kot odličnega prilagodljivega vira komplementarno k nestabilnim obnovljivim virom, kot sta zlasti sonce in veter. Razen kilovatov je treba gledati tudi diagrame odjema in proizvodnje, ki se morajo pokrivati.

»Maribor je bil vedno na vrhu inovativnosti in naprednosti v regiji in ne ruralno okolje, kot nas želijo videti nekateri. Maribor je univerzitetno mesto. Univerza v Mariboru pokriva kar tri lokacije, ki se ukvarjajo z energetiko – Maribor, Velenje in Krško. Na nas je, da oblikujemo svojo energetsko prihodnost, ki mora biti zanesljiva, v veliki meri samozadostna, okoljsko ter stroškovno sprejemljiva in kot kažejo dogodki preteklih let tudi diverzificirana. Prve korake v tej smeri predstavlja v preteklem letu zgrajena toplotna črpalka Pristan, ki danes (že) deluje. V letošnjem letu kotel na lesno biomaso (LBK), pripravljamo pa še vrsto novih projektov,« je poudaril direktor Energetike Maribor Jože Hebar.

Kot je napovedal, ne bomo gradili samo sončnih elektrarn (danes jih imamo za 0,5 MW, načrtujemo pa jih še precej več), temveč bomo načrtovali, gradili in vzdrževali celotne centre trajnostne energetike, ki bodo vključevali tudi trajnostno mobilnost.

Del te bo tudi sistem za energijsko izrabo odpadkov, ki je ena od mogočih ključnih rešitev za samozadostnost mesta po za uporabnike sprejemljivi ceni in okoljskih standardih. Kar so za nekoga odpadki, predstavlja za sistem energijske izrabe odpadkov energijski vir, za katerega prevzem se danes plačuje, izvoz v druge države pa je vedno težji in stroški, povezani s tem, v naraščanju. Mesto in ljudje v mestu moramo za svoje odpadke poskrbeti sami.

Gledamo široko in izbiramo najboljše rešitve za mesto in ljudi!