Maribor predstavil projekt Energijska izraba odpadkov Maribor (EIOM) in prijavo na državni razpis

Projekt EIOM naslavlja sistemsko pomanjkanje zmogljivosti za obdelavo nereciklabilnih ostankov odpadkov v Sloveniji, a ne nadomešča recikliranja, temveč predstavlja zaključno fazo hierarhije ravnanja z odpadki za tiste tokove, ki jih ni več mogoče materialno predelati.

Župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič se je uvodoma zahvalil Vladi Republike Slovenije in ministru za okolje, podnebje in energijo Bojanu Kumru s sodelavci: »Da so sprejeli uredbo in sedaj objavili razpis, na katerega smo se prijavili, in tako naredili odločne korake k rešitvi izziva, s katerim se sooča celotna država.« Ob tem je poudaril, da se Slovenija hkrati sooča z izzivi na področju odpadkov in energetske oskrbe, zato so tovrstne rešitve nujne. Kot primer dobre prakse je navedel že delujočo sežigalnico v Celju, kjer imajo tudi najnižjo ceno ogrevanja, in dodal, da bi bila v primeru že vzpostavljene sežigalnice tudi v Mariboru cena ravnanja z odpadki ter ogrevanja gospodinjstev nižja. Za Maribor je po njegovih besedah bistveno, da bi s takšnim projektom pridelali več energije doma, zmanjšali količine odpadkov ter tveganja, povezana z njihovim skladiščenjem, hkrati pa zagotovili bolj predvidljive in nižje cene za odjemalce. Župan je še poudaril, da bo Mestna občina Maribor pri nadaljnjih korakih delovala transparentno ter da bo javnost v proces ves čas vključena.

Aleksander Saša Arsenovič

Direktor Javnega holdinga Maribor (JHMB) mag. Andrej Rihter, je ob tem izpostavil, da JHMB povezuje ključne javne službe in nosi odgovornost za stabilno ter zanesljivo delovanje sistemov, ki so pomembni za vsakdanje življenje občank in občanov. Poudaril je, da so v holdingu izjemno veseli, da je bil objavljen razpis, saj odpadke ustvarjamo vsi, a se z njimi nihče ne želi posebej ukvarjati, pritiski na njihov odvoz pa so v zadnjem obdobju izjemno veliki – tako z vidika stroškov kot tudi z vidika možnosti, kam jih sploh odpeljati. Ob tem je spomnil, da projekt ne poteka zgolj zadnjih šest mesecev, temveč v Mariboru o takšni rešitvi razmišljajo že od leta 2019.

Dodal je, da je Slovenija na področju reciklaže med najboljšimi v Evropski uniji, vendar ostaja odprto ključno vprašanje, kaj storiti s tistim delom odpadkov, ki jih ni več mogoče reciklirati – in prav ta manjkajoči člen bi lahko predstavljala energetska izraba oziroma sežig. Poudaril je še, da bo delo na projektu potekalo tudi v prihodnje, pri čemer je zagotovil, da bo projekt transparenten in odprt za sodelovanje vseh deležnikov – od laične javnosti do nevladnih organizacij, ki skrbijo za varstvo okolja. Ob tem je izpostavil tudi zavezo, da bo v primeru podelitve koncesije projekt v roku sedmih let stal ter začel obratovati.

Mag. Andrej Rihter

Direktor Snage Maribor in Energijske izrabe odpadkov Maribor (EIOM) dr. Vito Martinčič, je ob tem poudaril, da so na Snagi izjemno zadovoljni, saj v projektu vidijo končno rešitev problema, ki ni le mariborski, temveč vseslovenski – vprašanja, kam z odpadki. Izpostavil je, da je Snaga Maribor edino komunalno podjetje v Sloveniji, ki nima svoje deponije in je zato v celoti odvisno od zunanjih prevzemnikov.

Opozoril je, da se je takšen sistem v preteklem letu izkazal za zelo tveganega, saj so države v tujini začele zapirati meje za prevzem odpadkov, kar je povzročilo izjemno rast cen in hkrati tudi veliko kopičenje odpadkov. Po njegovih besedah s tem projektom ne rešujejo zgolj stroškov ravnanja z odpadki, temveč predvsem zmanjšujejo tveganje kopičenja, ki lahko vodi v resne okoljske in varnostne posledice. Spomnil je tudi na številne požare, ki so v preteklosti izbruhnili na slovenskih deponijah prav zaradi kopičenja odpadkov, ter poudaril, da je dolgoročna in stabilna rešitev nujna za varnost ljudi in okolja.

Dr. Vito Martinčič

Direktor Energetike Maribor Jože Hebar je izpostavil, da sistem daljinskega ogrevanja v Mariboru nujno potrebuje diverzificiran, stroškovno in okoljsko sprejemljiv vir toplote. Spomnil je, da je bila na ravni države sprejeta politična odločitev o postopnem opuščanju zemeljskega plina, zato je treba strukturo virov daljinskega ogrevanja ustrezno razogljičiti.

Po njegovih besedah je toplota iz sistema energijske izrabe odpadkov eden ključnih virov, na katere Energetika Maribor stavi, saj bi lahko pomembno prispevala k stabilnosti sistema. Takšen vir bi omogočil, da se cene daljinskega ogrevanja znižajo oziroma ohranijo na sprejemljivi ravni, hkrati pa bi zemeljski plin postopno nadomestili z drugim energentom. S tem bi zmanjšali tudi tveganja, povezana z volatilnostjo cen zemeljskega plina, ter povečali dolgoročno predvidljivost in zanesljivost oskrbe s toploto za odjemalce.

Jože Hebar

Red. prof. dr. Niko Samec s Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru je dejal, da ga novica zelo veseli, saj Maribor s tem končno zaokroža koncept celovitega ravnanja z odpadki. Pojasnil je, da za energijsko izrabo odpadkov danes obstajajo dobro uveljavljene in preverjene tehnologije, ki izpolnjujejo stroge okoljske in varnostne zahteve.

Kot je navedel, je na voljo širok spekter tehnik – od klasičnega sežiga do uplinjanja in pirolize – pri čemer bo v tem primeru izbira tehnologije najverjetneje usmerjena v klasičen postopek izgorevanja. V takem procesu organske spojine, ki jih vsebuje gorivo, razpadejo, pri čemer nastajajo ogljikov dioksid, vodna para ter tudi nekatere nezaželene spojine, zato je nujno učinkovito čiščenje plinov, ki nastajajo pri izgorevanju.

Ob tem je poudaril, da so sodobne naprave opremljene z zelo kompleksnimi sistemi čiščenja dimnih plinov, ki zagotavljajo izjemno nizke emisije, hkrati pa so takšne naprave podvržene najstrožji regulativi na področju emisij. Pri postopku nastaja tudi pepel, ki je običajno opredeljen kot nenevarni odpadek in se lahko ob izpolnjevanju predpisanih pogojev odlaga na odlagališčih nenevarnih odpadkov. Po njegovih besedah gre za napredne tehnologije, ki se stalno izpopolnjujejo in tako zagotavljajo minimalen vpliv na okolje v okviru predpisanih dopustnih norm.

Dr. Niko Samec

Več informacij o projektu je na voljo na spletni strani: www.eiom.si.