S temi besedami so predstavniki MOM z gosti strokovnjaki slikovito predstavili problematiko odpadkov na včerajšnjem predstavitvenem sestanku poslancem državnega zbora, državnim svetnikom in županom občin SV Slovenije. Maribor, kot drugo največje mesto v Sloveniji in pomembno geografsko središče SV dela države, se že dlje časa sooča z izzivi obdelave odpadkov. Mesto je že pred leti izrazilo interes za postavitev obrata, ki bi omogočal energijsko izrabo odpadkov. Dolgoročne rešitve so, prav je, da se o njih začenja odpirati dialog, soočanje pogledov in iskanje skupnih odločitev, kar lahko vodi do njihove uresničitve.
Ker obdelava odpadkov in njihova energijska izraba predstavlja izziv, ne le za mestno občino Maribor, temveč tudi za sosednje občine in volilne okraje, so se včerajšnjega predstavitvenega sestanka udeležili regionalni poslanci državnega zbora, državni svetniki ter župani in predstavniki sosednjih občin SV Slovenije. Predstavljeni so jim bili tako izzivi na področju ravnanja z odpadki kot tudi možnosti in priložnosti za dolgoročne rešitve, ki jih takšen projekt lahko prinese širši regiji.
Cene izvoza naraščajo, reševanje izziva na plečih lokalne skupnosti
Govorci so v razpravi izpostavili vrsto izzivov, a hkrati politikom predstavili tudi dolgoročne rešitve, ki bi sledile tako direktivam EU kot tudi strategiji krožnega gospodarstva in trajnosti v MOM.
Aleksander Saša Arsenovič, župan MOM je v pozdravnem nagovoru med drugim izpostavil, da moramo biti hitri in učinkoviti, ker so izzivi že pred nami: »Vsi smo vpleteni v ta proces, piše se uredba in želimo, da bi Maribor šel naprej po začrtani poti. Maribor ima velik izziv pri zagotavljanju toplote približno 45.000 prebivalcem tega mesta. Zavezali smo se in upamo, da bomo imeli v prihodnosti konkurenčno in predvidljivo ceno ogrevanja. Želimo si biti moderno mesto, ki raste skupaj z okolico.«
Dr. Vito Martinčič, direktor Snage Maribor je dejal, da so količine odpadkov vsako leto večje, tudi tistih, ki jih ni mogoče v celoti reciklirati. »Evropska skupnost s svojimi direktivami usmerja svoje članice pri ravnanju z odpadki. Kar nekaj je direktiv, ki vplivajo tudi na življenje v Sloveniji; vsaka država mora poskrbeti za svoje odpadke, predvideno je tudi, koliko odpadkov bi morala vsaka država reciklirati, kar pa ni niti slučajno enostavno. Na eni strani cene izrazito rastejo, na drugi strani pa se odpadki pri nas kopičijo,« je izpostavil in dodal, da odvisnost od drugih ni dolgoročna rešitev.
Jure Fišer, direktor Surovine je predstavil širši vidik problematike za regijo. Omenil je tudi nedavni samovžig odpadkov v prostorih Surovine in izpostavil, da moramo v Sloveniji organizirati boljši način shranjevanja odpadkov. Prav tako moramo izpostaviti, da je elektronske naprave treba ločevati posebej, saj so mnogokrat povzročitelj samovžigov odpadkov. »V zadnjih 15 letih smo nekaj ton odpadkov poslali na sežig v sosednje države. Situacija, v kateri smo se znašli, je neugodna za državo, ker alternativ nimamo. Želimo si, da ima tudi gospodarstvo konkurenčen sežig odpadkov in da se ne rabi zanašati na izvoz.«
Jože Hebar, direktor Javnega podjetja Energetika Maribor je predstavil rešitev, ki jo v podjetju vidijo v postavitvi objekta za energijsko izrabo odpadkov v Mariboru, in kakšne koristi bi ta prinesel. »Maribor ima izbrano lokacijo v bližini ostale infrastrukture, pripravljena je tudi umestitev v prostor. Iz okoljskega in energetskega vidika ne vidimo nobenih omejitev. Sedem od desetih mest z najboljšim zrakom v EU ima sežigalnice, na Dunaju te stojijo sredi mesta. Ne vidimo razloga, da objektov EIO ne bi postavljali tja, kjer jih potrebujemo,« je povedal ter opozoril, da moramo za svoje odpadke poskrbeti sami. »Na razvitem zahodu in severu je že veliko sistemov za energetsko izrabo odpadkov, pri nas in južneje pa ne. Čeprav je teh objektov veliko, jih ni dovolj, da bi poskrbeli tudi za slovenske odpadke.«
Dr. Niko Samec iz Fakultete za strojništvo na Univerzi v Mariboru je predstavil varnost gradenj na podobnih objektih v tujini z vidika varovanja okolja in tehničnih zmogljivosti, ki pridejo v poštev tudi pri gradnji tovrstnega objekta v mestni občini Maribor. »Dejstvo je, da tako imenovanega celovitega koncepta izrabe odpadkov brez energetske izrabe odpadkov ni mogoče uvesti. Če želimo iz odpadkov pridobiti energijsko vrednost, je skupni imenovalec njihov sežig,« je povedal in dodal, da »vsi načini obdelave odpadkov morajo izpolnjevati določene okoljske standarde. Upam si trditi, da bi objekt energijske izrabe odpadkov v Mariboru te standarde izpolnjeval.«
Potrebujemo dolgoročno rešitev, ki uresničuje politiko krožnega gospodarstva
Celotna problematika spodbuja k razmisleku o alternativnih in sodobnejših modelih ravnanja z odpadki, ki vključujejo principe krožnega gospodarstva.
Objekt EIO je celostna rešitev, ki naslovi mnoge izzive
Že novembra 2024 so v MOM/JHMB skupaj z poznavalci problematike ravnanja z odpadki na izjemno dobro obiskani okrogli mizi na temo problematike odpadkov v regiji odprli javni diskurz in predstavili, kako bi objekt EIO reševal ne le izziv energetske izrabe odpadkov, pač pa tudi njihovo kopičenje.
Poleg tega, da velik del energetskega potenciala iz odpadkov trenutno še vedno izvažamo v tujino, je delež odlaganja na deponije visok, kjer pa zmanjkuje prostora. Tam se, poleg težav z nastajanjem toplogrednih plinov, onesnažene izcedne vode, glodavcev, požarov, vse bolj srečujemo tudi s pomanjkanjem deponijskega prostora, predvsem pa se s tem kršijo nacionalni in evropski predpisi.
MOM si prizadeva za financiranje gradnje objekta EIO
MOM si želi sprejetja takih predpisov in podlag, ki bi občini oziroma njeni javni službi omogočili možnost prijave ob razpisu koncesije za javno gospodarsko službo in financiranje gradnje takega objekta energijske izrabe odpadkov, ki bi pripomogel k reševanju problematike izvoza dela odpadkov, ki so primerni za energetsko izrabo.
Kot je bilo izpostavljeno na predstavitvenem sestanku, bomo morali v prihodnosti sami poskrbeti za obvladovanje svojih odpadkov. Če tega ne bomo storili s svojim lastnim načrtom in aktivnostmi, nas bo k temu prisilila Evropa ali pa neizogibni razvoj trga, ki se vse bolj zapira.